Živi šah...

Sanjam te, podnevi te sanjam, ljubezen moja, ponoči sem, ljuba moja, buden, ne spim, ne morem, bedim, razmišljam in tuhtam, zaspim, ko se zdani. Živim zate, danes živim za oba, jutri bom še morda živel, pojutrišnjem tudi, če živel sem včeraj, ne vem, saj živim zase danes. Sam sem brez vsega, brez tebe sem kot brez telesa, kar me še najbolj boli, vse mi je, kot da včeraj res nisem živel, da je s teboj bil moj drugi jaz vmes, da on je užil s tabo, netil kres, pil nektar, ljubezni napoj, čudovite, pravljične trenutke, ti poklanjal nežnost v nočeh. V nočeh zvezdnih, ko spanec noče z menoj taroka, kart igrati, ljuba, takrat mi hodiš v misli, ko se zdani, sanjam, takrat prideš mi, kart ne igrava, drug drugega imava, igrava živi šah, si ti kraljica in jaz sem kmet, šahovnica življenje kot njiva zorana, jo orjem, poti do tebe ne najdem, izgubim igro, tebe, sem kmet, se zbudim, samo zase še živim.