Zelen grič

Zelen grič kot starec se zdi, siv od večernega mraka, vase zguban od težkega zraka. Razorana njegova je koža, nočna sapica ga boža in na njegovih ranah klije prelepa cvetica, ki daje oporo, ko moj svet se maje in luč, ko zvezde padejo z neba. Zelen grič me ponese v daljavo s pogledom in na mokro travo, mehko in dišečo,spustim svojo dolgo obleko besed. Padem v tišino,da vlije mi med v grenke misli. In spustim še veke.