W. Shakespeare Soneti

87 Zbogom; predrag si mi, da bi bil moja last, in sam se bržkone zavedaš svoje cene; s patentom vrednosti svoboden si, nji v čast nimaš pogodbenih obveznosti do mene. Lahko bi te imel le, če privoliš sam; a s čim zaslužim si darilo neverjetno? Utemeljitve ni, da to bogastvo imam, zatorej je soglasje brezpredmetno: dal si se ne vedoč za vrednost svojo ali kdo je, ki naj bi ga osrečila dobrota; in kar je darovano z napačno presojo, je prav, da vrne se, ko je spoznana zmota. Tako sem te imal, kakor te sen prevara: ko spiš, si kralj, buden pa spet uboga para.