Ne maram, da me kdo ne mara, da me vara, še manj, da jaz sem tisti, ki sam sebe ne mara..vara. Nočem, da je dan enak dnevu, da se dobra volja umakne gnevu, hočem, da se tudi podnevi porajajo sanje. Ne želim si, da se prebudim, takrat, ko sem v tebi, ko sanjam, da me ljubiš, sanjam naprej..živim. Hočem, da sem s tabo, da se pogovarjava, prevarana varava, ne maram, da sem, ko si z mano. Vate se potapljam, izgubljam se v tvoji duši, nočeh polnih pričakovanj, vase me vsrkavaš, kot plavalca reka, borim se, utapljam. Pijem sok tvoj, najin, življenja opoj, iz grozdja črnordečega, srca krvavečega, nektar pijem…ostanke pelina.
#Poezija
Vate se potapljam...
Skupnost Pozitivk
Komentarji
2Všeč mi je ta pesem, ker je bolj zapletena, narazumljiva. Potrebovala sem več časa, da sem jo popolnoma razumela... To je tisto, kar me tako privlači pri poeziji.
Hočem, da
sem s tabo,
da se pogovarjava,
prevarana varava, ne maram, da sem, ko si z mano.
Najbolj mi je všeč ta kitica:
Vate se potapljam,
izgubljam se v tvoji
duši, nočeh polnih pričakovanj,
vase me vsrkavaš, kot plavalca reka, borim se, utapljam.
Sploh pa se popolnoma najdem v tej pesmi, tako da me je toliko bolj ganila...
Hvala, da si delil to pesem z nami!
:)
haj srček ranjeni, hvala Ti za komentar. Ravno v tem je lepota poezije, kot sama ocenjuješ, v labirint izražanju, v prikritem izbijanju na plan. Mej se lepo, tudi Ti lepo, čustveno pišeš.
Sence večerne, dolge,
se plazijo iz grabe,
grmovja, z gore,
ni ona, le one so, sence preteklosti, samote.
lp, fp-Kanika
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Duša moja
