#Poezija

Duša moja

konsuelo1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Ne. Čeprav misliš, da si - ne, ne poznaš me, ne moreš... Preveč je dvomov, preveč je obžalovanj. Oprosti! Nisem želela... Ni tvoje krivice v tem... Tako se je moglo zgoditi. Ti ne veš kolikim ljudjem si spremenil življenje na boljše. Vsaj dva (čeprav nisva midva, ali pa...?!) sta zdaj srečna! Oprosti! Ni bil moj namen te prizadeti, želela sem te - le nežno objeti, ogreti... Oprosti – samo še šepet samo še vdih in izdih v katerem je le trepet in vroča želja: Oprosti...

Skupnost Pozitivk

Komentarji

3

kanika
Pesmica mi je všeč, lepo si napisala, vse je v njej, samo vzameš in že si tam, hvala Ti. Pridi mi takrat, ko boš čutila v sebi nemir, ko boš sama, ko boš žalostna solze točila, pridi vsako krat. lp, fp-Kanika
jože.k
Odgovor na komentar: kanika
Opravičilo, tudi kot kesanje, iz srca... Prijetno tistemu, ki ga tako sprejme... Jože
konsuelo
Odgovor na komentar: jože.k
Pozdravljena ;) Hvala vama za vajina komentarja... "Da bo življenje brez težav še ta trenutek bom šla v stran... Vem, da veliko je ljudi, ki vidi srečo... " Lp ;)
Prejšnji članek na to temo

Želim si...