Upornica

Oblačim se v belo, da razkrivam igrivi pogled, polagam ti srce to razgorelo, skrito v pajkovi mreži besed. In to vse tebi poklanjam, prav vse kar imam ti dam, in nisem se sprehodila počasi, le korak je obstal kot vkovan. Ledena je voda kjer brodim, z ognjem se mi zrcali v očeh, a slutim da zmorem še višje, vidim pasti in ne padem po tleh. Želiš biti sodnik za moj čas, a kako, če ne razumeš pomena, vse skrite globine zaviješ v strah, zate so greh, zame čarobna tema.