#Poezija

Veselje da sem

Dušan1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Prisluhnil sem vsemu kar me obkroža, me rani in boža, preden se vrnem k njemu… Tam daleč, pa hkrati tu je dom moje duše; telo bo spravljeno med ruše, duša pa našla pot bo domu. Sonce, dež, sneg in vetra piš, pa solze in smeh, življenje v vseh, s svetlobo v očeh življenje slaviš! Mir se naseli, ko se spojiš, samo še služiš, o veliko Vesolje. Poln miru in dobre volje, brez strahov, polno živiš…

Skupnost Pozitivk

Komentarji

0

Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.

Prejšnji članek na to temo

Črnobeli polet