Polje trave, dihi dotikov. Čez bok mi valovi, ljubi me boža z velom srca. Sape zibljejo pot, ki me jemlje v sanje. Roža upira pogled v krilo rož. Luči jim posodijo vonj. Neizgovorljivo v neubesedeni govorici trav, ki vstopajo v cvet, v nihajoče speve miru.
#Poezija
Trave spev
Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Škrge škržolice
