Ozira muza se nazaj, v somraku brska po pepelu, redke iskre mrzlično nabira, mnogo je prostora ob razpelu. Pogorišče grobno se hladi, blodi misel za toploto, muza se preliva v črke, ljubezen, znova, rodila je siroto. Govorijo iz spomina, da je bolečina večna, da ljubezen ne obstane, naj nekoč bo muza srečna.
#Poezija
Srečo muzi

Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Drevo božično...
