#Poezija

Sreče glas

Mirjana Gabrovec1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Pot polna trnja in trpljenja, grenkih solz in hrepenenja, pot žalosti in skrbi, sreča, kdaj prideš ti? Prosila sem zate, in si prišla, odprla vrata novega si sveta, svet, kjer so poti, ljubezni, smeha in pa ti. Kot da na novo se rodiš, za seboj vse pustiš, sprejmeš kar ti je dano, z večnim upanjem je postlano. V meni je ljubezen, v meni je dobrota, moja duša ni sirota, roka voljna, da toplino, srce želi si tvojo bližino. Vsak, ki mimo gre, vsaj malo se naj ozre, morda sem ravno jaz, tvoje sreče glas.

Skupnost Pozitivk

Komentarji

6

Mirjana Gabrovec
Ajda! Še samo en obrat in bo prišla. :) Počakaj, da poskusim. :) Čutim jo v svoji bližini in ne, ne bom pohlepna. Sprejela jo bom kot si to zasluži. :) Hvala za komentar. En prijazen :). Lep pozdrav!
Mirjana Gabrovec
Aljaž! Res je sreča na dosegu moje roke. Na meni pa je, kaj bom storila z njo. Upam, da bom zmogla toliko modrosti in ljubezni, da bo ostala čim dlje. :) Hvala za pesem. :) Lep pozdrav!
Ajda
Odgovor na komentar: Mirjana Gabrovec
Lea..sreca ima dva obraza in dostikrat ne pokaze tistega, ki si zelimo, spogleduje se s nesreco in morda se nam zato ne nasmiha..kot da bi hotela povedati..pocakaj..ne hiti...vse ima svoj cas...ce bos zelela prevec..se bom posestrila z nesreco... sreca te caka...samo se en obrat in podala ti bo roko...verjami! lp, ajda
Mirjana Gabrovec
Ljuba! Zmeraj bodi pozorna. Velikokrat imamo tisto kar si najbolj želimo ravno pred nosom. Zaupaj vase in v ljubezen, ki prihaja. Lep pozdrav!
Aljaž Čuden
Odgovor na komentar: Mirjana Gabrovec
Lea Sreča prišla je nad te, Je pregnala vso gorje, Vgnezdila se je v srce, Pije zdaj ljubezni le... Kakor ptica le poleti, V zidove krhke se zaleti, Ki stojijo ti na poti, Kot iz slame zbiti ploti... In za vedno jih podri, Naj ljubezen zaživi, Naj narava riše pot, Po kateri ni zablod... Vsakdo zrl bo le tebe, Videl svetlo bo, ne teme, In prijeten bo občutek, V srcu svetlo vsaj trenutek... Lep pozdrav, Aljaž --- You don't know me, you don't know me at all...
Ljuba
Sreča pride zagotovo, draga Lea, to zdaj vem. Si me ti usmerjala na pot proti sreči, pa ti nisem povsem verjela. Potem pa se je odprlo okence, skrito nekje v najtemnejšem kotičku na stropu, ki ga do zdaj še nisem opazila, in sonce je posijalo skozenj, da se je kar zaiskrilo. Še nekaj, Lea - ne morem ti odgovarjati na maile, ker mi je pošta nekaj zaštekala. Zdaj čakam strokovnjaka, beri: mojega sina, da mi poštni "kaselc" spet spravi v pogon :)) ! Lep sončen dan ti želim Ljuba
Prejšnji članek na to temo

Malo noro