Vedno nekaj novega nastaja, to, kar še ni bilo, se poraja, neznano odgrinja pregrinjalo… Srečata se dva trenutka – in takrat se preprosto zavemo, da nismo vsemogočni in edini, ki bi vladali vsemu. Eni imajo tako gledanje za iluzijo in utopijo, a drugi se ob njem krepijo… To sta dva obraza pojmovanja višje sile in vsega nadnaravnega, ki se večkrat grdo gledata in v znamenje sprave že iztegnjeno roko kaj hitro spet vsaksebi odmakneta… Danijela Premzl
#Poezija
Sprta obraza

Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Mreža fantazij
