Mreža fantazij

Zaprem oči. Popolno temo prekine soj svečke, ki gori. Veš, da sem utrujena, da se mi še skodelice čaja dvigniti ne ljubi, toda tebi ni mar, ker čutiš kako mi telo ob tebi tiho drhti. Počasi me prekriješ z nežnimi poljubi. Razmišljam, kako tonem v sanje v tvojem objemu. Želim si te, a te nočem že nocoj- hočem, da me imaš trdno v svojem prijemu tudi ko prvi sončni žarek leže na obraz tvoj. Neke noči, ko bo v najini igri izpuhtel ves svet, ko odplesala bom s teboj ljubezni ples, hočem da postaneš moj metulj in jaz tebi razprt cvet. Metulj in cvet se bosta kakor pohota dveh teles vračala eden k drugemu. Padala bo noč in obleke bodo padale z naju, v erotični nasladi bo pojenjala moč in zbujala se bova v nekem tujem kraju, polnem sreče in smeha. Tema bo odšla proč, a ti ne boš odšel.Ostal boš v najinem raju. V polsnu se boš sklonil k mojem ušesu In mi komaj slišno zašepetal »dobro jutro« ter se z dlanjo sprehodil po mojem telesu. Odprem oči. V mreži fantazij misli bežijo k tebi in četudi nikoli ne bova metulj in cvet, te bom nosila nekje globoko v sebi, vedno bo del mene v tvojem srcu ujet.