Spoznal sem jo po naklučju... tako nežno, rahlo sramežljivo, polno svetlih iskric v očeh, nasmejano, kodravih las. Oči so povedale vse, besede so bile odveč, in dež, ki je začel padati, naju je z roko v roki združil. Danes je le še podoba iz preteklosti, ki se je razblinila, spremenila, ostala le lep spomin, ki še živi. iz nekega drugega časa, dni...
#Poezija
Spomini

Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Njej...
