Njej...

Tako polna, nežna pesem... a tudi težko razumljiva, tistemu, ki jo prebira ležerno, je kakor neodprta školjka z biserom.. a vendar občudovanja vredna, nostalgij polna, topla, imen, časa v katerem živimo. Me opominja v pesmi njena, afrodita, srhljiv spomin skozi čas, lepota ljubezni, biti ljubljen, enako kot da bi uzrl v amorja, celo v lice mu, kot začutil bi njegov dotik... Je čas le tisti, ki ustvarja, kleše v nas, odvzame pa spet podari... želje pa so le cilj, morda le v snu, enim dane, drugim le na ogled, dotik. . ki kakor šelestenje listja , smisel ima...