A spomini ... Utrinjam trenutke spominov, lepljive pijavke, vladarice telesa. Kradejo mi dolgočasje v dnevu, zabolijo zloženi v skladovnici preteklosti. Pijavke še globlje prodirajo v telo, srkajo mi kri, ki jo varno hranim za trenutke bolečine. Napadejo zalogo, podrejo ravnotežje, zgrajeno v ograjenem. Zapredem se v bubo neslišne prevzetnosti. Ne pomilujem se. Si lažem? Nočem zaznavati spominov, nočem njih vonja, nočem jih srkati žejno. Sem nedotakljiva? ... res umirajo ...?
#Poezija
A spomini ...
Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Prisluhnil sem...
