jože.k1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Spet sonce z žarki svojimi zamuja, Kot da mu mar ni, Kakšno jutro je rodilo, nam ga dalo, S toplino nas bi nasmejalo, Če bi toplote, sončnih žarkov darovalo... Daj sonce, le zasveti, daj moči, Ne le kadar se ti zdi, Vsakemu ki v duši še trpi, Človeku skrb preženi, bolečino, Polepšaj dan, preženi oblakov mu sivino.. Je svetel žarek tvoj mu del življenja, Poskušaj mu pomagaj, Osreči mu hotenja, V zdravju, sreči, v ljubezni, Da v dobro voljo spraviš ga v pesmi... Toplote si želi, da žarek tvoj mu sveti, V vsakem kraju pozimi in poleti, Ko se prebujaš, pozdravi v nov ga dan, Vsem enak naj dar bo, ne zaspan... Saj ni težko ti najti kam...

Skupnost Pozitivk

Komentarji

3

konsuelo
Ko sonce sije tarnamo, da je prevroče, da nas slepi, da so žarki sončni škodljivi in nevarni, da se „sladoled“ topi... Ko se pa skrije, spet ni prav... Tarnamo, da vse sivo, da je mokro, deževno In da vse ni dobro razpoloženo... Kdaj dragi človek boš verjel, da tudi sonce rabi, si želi počitka... Ko ga naženemo pač gre drugam - tja, kjer je zaželjeno... Saj to si ti s soncem biješ bitko... Sonce se le umakne , želi le izpolniti tvojo željo, da z dežjem pogasiš svojo žejo... Jože, želim ti lep dan in veliko sonca v srcu ;)
jože.k
Odgovor na komentar: konsuelo
Ah, dežja sem se preprosto naveličal,ne samo jaz... Hvala za mnenje, lep pozdrav !
konsuelo
Odgovor na komentar: jože.k
Jože in dr. - brez panike - za vsakim dežjem posije sonce ;))))))) Bodo pesmi, bodo rože bo sončni žarek vse pobožal ;) LePo zdrav ;)
Prejšnji članek na to temo

Ko sem bil še otrok