Ko sem bil še otrok, so vsi, mi glas je govoril, da v življenju lahko, kar si želim, tudi dobim, vse kar hočem in sem verjel. Odpravil sem se na življenja pot, da uskladim svoja dejanja z realnostjo in sanjami, ne tod ne tam nisem uspel, v principih do nje sem izgubljal tla pod nogami. Nisem nor, toda še vedno verjamem z vsem svojim srcem v njeno ljubezen, v njo, morda pa prav zato pozabim jo, njeno lepoto, tudi v to verjamem. Čeprav nje, v sebi, ljubezni do nje se ne da zadušiti, kot tudi ne temo, ne svetlobo, ljubezen..ona, tema in svetloba so večni, tako kot romanje v sveto deželo.
#Poezija
Ko sem bil še otrok

Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Drhtim...
