#Poezija

S skupnimi močmi…

Sonce1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Vse, kar sva, sva le s skupnimi močmi. Drug na drugega oprta vedno znova zakorakava v dan pred nama in ga posvetiva… Nisva se še izgubila v plitki sentimentalnosti, saj so nama še kako poznane tudi realne skrbi… A vendar se še nisva vdala, svojih sanj ne bova kar tako prodala, tudi iz časa ne bova zbežala – vse bova dala, do poslednje kaplje krvi, do zadnjega zdihljaja bova zares živa, temu bo priča najina knjiga spominov… Nisva rojena za samotarjenje, nisva od sveta odrezana, številna dogajanja naju nagovarjajo, da sva poklicana odgovoriti vabilu srca… Nisva veliki imeni, s številnimi odličnimi deli in priznanji verjetno se ne bova zapisala v zgodovino, včasih pa se vendarle zgodi, da s svojo prisotnostjo komu polepšava dan, tam, kjer sva zaželena in potrebna. Danijela Premzl

Skupnost Pozitivk

Komentarji

0

Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.

Prejšnji članek na to temo

Sipina