Pred vrati je obtičala. S svojo doto. Kot zatič duše. Molk in glas. V primežu senc. Morala se bo sleči kamna. Odreči. Izreči. Se zateči v molk. Izmerjena se razlaga. Vzbuja čustvo. Vse prinaša s sabo. Ulico in hišo. Še pljuča bo spravila iz sebe, ko bo rojila kot čebela pred panjem. Tam je fizika. Stvariteljski dej. Zlati veslač. Puščavska mana, ki se spreminja v strd. Medeni ščebet. Začetek in konec. Razprti s širokim nasmehom razvesla ji srce. Pravkar se je razkobalila. Skozi tanki himen glasilke izgovorjena. Z vrhom drevesa je dotaknila nebo.
#Poezija
S širokim nasmehom

Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Venu v spomin
