#Poezija

Venu v spomin

BALDRIJAN1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Najbolj boli takrat, ko prijatelj se poslovi Prehitro odide, nas samega pusti... Takrat vse bi dal, da še zadnjič objel bi te Pokazal kako si drag mi bil, da bil si zame vse... Za teboj je ostala praznina; kdo zapolnil jo bo? Sprehajal se steboj v lepih sončnih dneh... Gledal te kako vesel si bil nas vseh Praskal po vratih, v mrzlih zimskih dneh Rad smo te imeli ti črna zverina Bil si naš ljubeči pes in mi tvoja družina Zdaj več te ni in ostal si le kot spomin Večno te nosil bom v srcu dokler živim. Venu v spomin... 5.6. 1999 - 3.2. 2008

Skupnost Pozitivk

Komentarji

9

Tatjana
Veš kaj Buda, mislim, da bi bilo lepo, če bi nehala s to debato pod to pesmijo, ker bo lahko Baldrijan užaljen, saj vidiš, da žaluje za svojo živalco in zato se moramo žalovanju primerno obnašati. Malo sva se pogovarjala o prehranjevanju psičkov in sva zašla, a ne? Baldrjan ne zameri! Lep pozdrav Tatjana
budabreztruda
Odgovor na komentar: Tatjana
Tatjana , zate in za baldrijana : http://www.youtube.com/watch?v=iOIZRu1G1As It's only pain It only hurts Though it hurts to lose you It's only pain lp, zaspan buda
Tatjana
Saj res, gre za tvojega pasjega ljubljenčka. Včasih je še bolj trdna in ljubeča vez med človekom in živaljo kot med ljudmi. Novega kosmatinca, pa bo. Lep pozdrav in srečo pri izbiri male zverinice Tatjana
budabreztruda
Odgovor na komentar: Tatjana
Tatjana, ko bo crknu moj Sultan (imam ga zelo rad) mu bom dal na kamen napisati : ...............................SULTAN .........ŽENA GA JE MORALA HRANITI S PREKLO ...............................SLAVA MU .
Tatjana
Odgovor na komentar: budabreztruda
Buda, ta tvoj kosmatinec pa res "uživa" v vašem sultanatu doma, kjer ga tvoja žena hrani s preklo. Kakšne klobase mu pa daje na prekli krajnske, bloške ali pasjo radost. Verjetno ima revček kepice dlak v želodcu in črevesju, če mu ne daje jesti kuhane karfilole, zelene, korenja, krompirja in zelja. To se pravi, da pri vas doma vlada zakon prekel. In še to bi te pučila, da če imaš več kot eno leto ljubljenčka pri hiši, ta ne "crkne", temveč umre. Buda zaupaj mi čisto po pravici, če tudi tebe kdaj žena postreže s preklo. Po mojem pomeni to stegovanje prekle izražanje moči iz sebičnosti, za kar po mojem tudi ti trpiš. Tega se rešiš, če svoji ženi kupiš novo črno žametno obleko in ji napišeš črno obrobljeno pismo, da si se spremenil v Sultana, strašljivega kralja groze, ki ji bo odgriznil uhelj in to tudi zares ob prvi prili storiš. Ne bo vaju več rajcala s preklo. V vaši hiši po mojem vladajo bolj grobe materije in grobe variacije. Enkrat teptate zvončke, drugič hranite psa s preklo - famiglia ADAMS. Grazie mano! LP Tatjana
budabreztruda
Odgovor na komentar: Tatjana
Tatjana, realnost je včasih kruta,vendar jo pri nas sprejemamo tako kot je- brez panike ali melanholije, pa tudi ne skačemo od veselja. Žena me ne streže s preklo( čeprav ima do mene distanco), sem pa opazil, da če ji pri meni kaj ni povšeči (če ga kaj userjem), me odstavi( saj veš kaj mislim). Bi pa že rajši videl, da me futra s preklo. P.s.: ali tebe že kaj "goni". Pri meni letos pomlad prehiteva. Jaz ne vem, morda je to sumljivo, ampak kadar zamižim se mi prikaže gola ženska. Lp,buda z libidom .
Tatjana
Odgovor na komentar: budabreztruda
Buda, meni ata in mama še ne pustijo, da bi se mi kaj prikazovalo, pravijo, da morajo biti otroci pridni in iti zvečer mirno v posteljo, če ne pa šiba poje. Pomlad pa je tu na Obali že kar prijetno topla. Da vidiš kako lep šopek mimoz imam na mizi. Moje srce pa ima že tačke, krilca, lučke in popke. Upam, da se bo kmalu razsvetelo. Lahko noč in mirno spanje Tatjana
BALDRIJAN
Hvala ti,za te lepe besede...Ljubimo svoje bližnje vsak dan...mogoče jih vidimo zadnjikrat.Res ga pogrešam ,nisem sploh vedel,da ga imam tolko rad dokler ni umrl. Želim njegovi pasji duši,da predide v višjo življensko obliko.
Tatjana
Pozdravljen! Osebe, ki smo jih imeli radi in jih ni več, se vračajo. Živijo v naših srcih. Kot ptica velikanskih peruti prihajajo in vnašajo v statičnost našega spomina dodatno življenjsko polnost. So znanilke oživljujočega duha, so mehkoba iz ila, ki jih je zgnetla roka kreatorja, postali so naši večni prijatelji. Energijo, zgoščeno v naši duši, venomer obnavlja naš spomin nanje. Izstopajo iz praživljenja v bolečino našega bivanja. Življenje nam jih je naložilo, da nikoli ne pozabimo nanje. Sočustvujem z izgubo dragega prijatelja Vena. LP Tatjana
Prejšnji članek na to temo

Čopič