#Poezija

Silvestrova noč...

kanika591 min branja
Deli zgodbo

Pozno v noč sva takrat plesala, da sva sama, takrat sva mislila, da se zvezde z nama vrtijo, smejejo, z luno na nebu plešejo, se z njo igrajo; bila je Silvestrova noč, polna želja, obljub in pričakovanja, bila je ena sama sreča, bila je, kot da letiva v nebo, kot da je to najina zadnja; vsa sva se predajala čustvom, lepoti, razgretih src sva se vrtela, spajala usta v dolge tople poljube, si segala v dušo in pila sladko strast življenja..ljubezni; pijana od vsega okoli naju…..v nama, objeta sva odplesala v jutro novega leta, naproti novim trenutkom, novega časa, z željo v srcih, da bi še imela drug drugega.

Prejšnji članek na to temo

Prava pot