Vem, da prava pot obstaja. Slišim jo, kako mi vedno znova prigovarja, naj jo končno že izberem in uberem. Ne obljublja vrtnic mi brez trnjev, kakor tudi samih slavolokov zmage ne, niti veličastnega razkošja brez meja. Ponuja mi vsega po malo, v sprejemljivo zmernih količinah. Ravno toliko dobila bom, kot zmožna bom sprejeti – in to bo več kot dovolj. Danijela Premzl
#Poezija
Prava pot

Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Moj gardelin...

Komentarji
1 komentar
Lep pozdrav ter srečno 2009 !
Jože.k