Rože

Vsaka roža mehko cveti za nekoga, Pa naj bo zlovešč ali svetnik, Luknja v žepu naj bo borna in uboga Ali pod palcem vedno srebrnik. Bela roža mirno cveti za nekoga, Malo je dobrih ljudi, ko svet na dno drvi, Malo belih rož, ki razpirajo se okoli kroga Soljudi in iščejo v vsem le dobrotne sledi. Črna roža v neurju slabosti cveti za nekoga, Kot mravelj tre se jih na vsakem koraku In srca, potemnela od hudobnega smoga Spletk, ljubijo le korist – še na nebu, v oblaku. Vsaka roža mehko cveti za nekoga ; Glej krivico – belino izruvajo temni cvetovi A žal se črnemu uklanjajo vsi svetovi... Mar sovraštvo postaja lek in ljubezen nadloga?!