Dalmatinski ribič

Dolga leta se sleherni dan vračal z barko je v ribiško vas in kot od dežja opran čisto je zvenel v pesmih njegov glas. Starost mu vzela je vse moči, na morju nikoli več ne bo lovil. Te dni le še v temačni sobi leži. čaka, da mrtvaški prt bo pokril njegov zgaran obraz, skozi omagane oči bo uzrl svet še zadnjič in spokojen izraz na ustnicah kazal bo raja obet