O luč, namenjena videnju,
ki me obnorevaš s poželenjem.
Gorim in se spreminjam v pepel
»Feu la cendre«.
Ne pleni mi ognja mojih strasti,
ne pleni mi obzorja.
Ne zapiraj me v predale
učene nevednosti.
Ne zmanjšuj me,
hočem videti do kje pride
razodetje mojih strasti.
Kje so meje razvnemanja.
Ničesar ni zunaj mojih misli.
Vse je v meni.
Apel! In jaz utrpevam izgube,
ker gorim, ker se spreminjam
v pepel. Hočem luč! Videnje!
Luč, ki se zbira na leči mojega očesa
in mi zažiga zenico. Me spreminja
v pepel, ko hočem odkriti resnico
skrivnosti moje strasti
z mesijanskim hrepenenjem.
www.tatjana-malec.si
