#Poezija

Pusti me…

Sonce1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Pusti me neopaženo še naprej po svoje meriti čas. Pusti pri miru moje navidezne medalje, ki sem si jih sama poklonila. Pusti me begati še naprej v iskanju postaje, na kateri se morebiti odpočijem. Pusti mi moja obupna naprezanja, da se dokažem v tvojih in v svojih očeh. Danijela Premzl

Skupnost Pozitivk

Komentarji

1

jože.k
Ko se zapreš.si kot školja.hlastaš za zrakom,ne občutiš topline sonca...
Prejšnji članek na to temo

Denis