Denis

Ni želje mi večje, da slišim tvoj glas, Kot dete, otrok, še bil tvoj korak, Si jokal proseče, rotil tvoj je jok, Postite me k njemu, saj sem otrok... Usodna, beseda, ki imela je moč, Mi vzela je tebe, odšel sem v noč, Le tamkaj v daljavi, ti vidim v obraz, Nič te ne izbriše, ne dnevi, ne čas... Je tvoja ročica, otroška ti dlan, Mene iskala, v teman tvoj je dan, si z jokom iskal me, občutil gorje... saj stisnil te k sebi bom nekega dne... Pozabljam, oproščam, zdaj rane več ni, Le nekaj je v meni, te videt želi, Veš tisto kar meni osreči srce, Kar naju veže, izginit ne sme... Jože Koprivnikar