Na meji jutranjega spanja pišem z vetrom. Kot dih nosi barve lesa in zaznave zvokov večnega gibanja vej. Pelod puhastih semen se je ustavil za šalom in sanja pozlačene barve dreves. V lokih nad visoko travo lebdijo zlastosončne galerije. Po vejah posedajo tihe govorice ptic. Oblači me mlado jutro. Prepevam s pomočjo besede. Pljuskam plimo in oseko svojih razpoloženj. Čutim, da debla škripljejo in da krošnje razpenjajo bele lanene rjuhe cvetov. Prepevam! Vse se giblje. Sonce mi je obtičalo v srcu. Svetlobo mi natoči v kri!
#Poezija
Govorica ptice

Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Senca
