#Poezija

Šušteče premikanje

Tatjana1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Nihanje v razsežnost zlatega listja. V prežarjeno notranjost skozi razpoke duhovne zgradbe duše. Šušteče premikanje med travo in trstičjem skozi zaporedje podob, ki mezijo svoje prstiče. Potopitev med goste barve spominov. Izlizovanje iz globoke navznoter obrnjene luči. Iztekanje iz razročja v vodovje, ki hladi in odžeja, ko ozeleni orumenelo kri. Raznožena čez slemena bivanja. Porumenevanje zelenega med popotniki, ki krožijo kakor zrak in oblaki, brez odpovedi telesu, ugodju, hrepenenju in sanjam. Usihanje, ko luč dozoreva v tihožitje čutenja s prikupno gubo ljubečega utrinka, ki se vrača, kot od sonca poduhovljeni dež in odžeja s spominom nanj.

Skupnost Pozitivk

Komentarji

0

Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.

Prejšnji članek na to temo

Metamorfoza