Metamorfoza

Odhajam s strahom v novi svet življenja Gol ,da uničim svoj strah v zubljih gorenja Brez maske na obrazu spačen od bolečin Predati se življenju ali pa naj izgorim. Bežim prestrašen v sanjah v prepad drvim Ne vem več ali sanjam ali trdno spim Sem jaz ali on si ti,ki želi si,da se zbudim Bled spomin iz dežel senc občutek bolečin. Noč posrkala je dan,da zbudi rodi se zarja Rdeča kot kri me vleče,da srce napolni mi Življenje me srka vase ,vrtniec v večnosti Zgorel v strahu,pepel ostal je več me ni. Prišel sem v nov dan, tukaj sam sem spet Pokončen kot steber,da podprl bi novi svet Čas je,da vstanemo tisti,ki zdaj smo sedeli Pokažimo svetu,da trdni smo ,da smo veseli. Noč je najtemnejša pred zarjo pravijo Misel je energija ,pazimo kaj mislimo Ljubezen premaga vse jaz verjemem v njo Rešila bo ta svet -ljudi a le tiste,ki jo v srcu nosimo.