#Poezija

Moj praded soldat

Tatjana2 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Moj praded je bil trideset let na fronti soldat. Bil je iz Soldatove hiše v Famljah. Določen za vojaka Avstrijskega cesarstva. Prusija je zmagala 1866. leta. Trideset let ni videl svojih sinov. V snegu mu je zamrznil spomin. Vonj zraka je dišal po topovskih šrapnelih, eksplozivu in po sodih smodnika. Živel je zaskrbljen za svojo družino. Spal je pod zelenimi zmaji in razžarjenim nebom. Iz zelenih strešnikov je bil njegov krov. Kako razkošno zelena in bela so bila drevesa pod nebom polnim zlatnikov. Stal je kot vkopan sredi pokošenih travnikov, na katerih so ležali mrtvi vojaki s številkami. Pokopaval jih je, nebo je pomodrelo, gore so se odselile in nebo je imelo okna na stežaj odprta, sijala je mesečina. Bil je dolga leta ujetnik v tujih deželah. Na Nemškem so ga imenovali Bartholomei, na čutarici je imel napisano Jernej. Že skoraj polovico življenja je zapravil, ko se je s kočijo in odlikovanji na prsih vrnil domov. Nihče ga ni več poznal. Nobenega sočutja in spomina ni bil deležen. Uboga stari praded, živel je sam in zapuščen. Ko se je zmračilo, je vzel rekelc in si ga ogrnil čez ramo. Tako pravi izročilo. Hodil je spat pod veliko brkinsko hruško. Sprehajal se je ob reki Reki in razmišljal o svoji usodi, o družini cele noči. Pokopan je pri Devici Mariji. Le kdo bi se ga spomnil, če ne jaz. Nisem ga poznala. Pozneje sem raziskovala. Davnega 1863. leta se je rodil moj ded. V starih prašnih rokopisih na kašči živijo predniki svoje neumrljivo življenje. Brez vzroka in učinka sem danes tu, učim se živeti v skladu z zakonom izkušnje. Moj ded je imel bolno nogo, hodil je s palico, imel je v nogi šrapnel iz prve svetovne vojne. Moj oče je bil v Dachauu mučen in prezgodaj odšel na drugi svet, star 56.let. Umrl je v tujini. Volja pradeda je bila da naj ne ponavljamo žalostnih izkušenj, da dosežemo cilj miru, ki je človeku namenjen?

Skupnost Pozitivk

Komentarji

3

Tatjana
Ljudmil in Buda, obema hvala za komentarja. Kogar zanima lahko dobi o svojih prednikih podatke IZ AVSTRIJSKEGA VOJNEGA ARHIVA KRIEGSARCHIVA NA DUNAJU - z raziskovanjem vojaške zgodovine se ukvarja dr. Josef Jerko, po rodu Slovenec. Preskrbi tudi izpise iz Registra - knjige od Infanterieregimenta Nr. 17 – Grundbuchsblatt. Največ Slovencev je služilo vojsko v 17. regimentu. Avstrijsko-pruska vojna (tudi sedemtedenska vojna, nemška državljanska vojna, bratska vojna, nemška vojna) je bila vojna med Avstrijskim cesarstvom in njegovimi nemškimi zavezniki ter Prusijo in njenimi nemškimi zavezniki leta 1866. Prusija je v vojni zmagala in tako postala najmočnejša sila v Nemčiji. Moč: 600.000 Avstrijcev in nemških zaveznikov 500.000 Prusov in nemških zaveznikov 300.000 Italijanov Žrtve: 20.000 mrtvih in ranjenih; 37.000 mrtvih in ranjenih (Nemci in Italijani) Bitka za Custozzo je bila prva pomembnejša bitka avstrijsko-pruske vojne, ki je potekala 24. junija 1866 med vojsko Avstrijskega cesarstva, ki jo je vodil nadvojvoda Albert Habsburški in vojsko Kraljevine Italije, ki sta jo vodila Alfonso Ferrero la Marmora in Enrico Cialdini. Bitka je bila neodločena kljub taktični zmagi Avstrije, ki pa je morala prositi za mir, saj jo je premagala pruska vojska, zaveznica Italije, v Nemčiji. Moč: 65.000 prečkalo reko Mincio, skupaj 120.000 75.000 Žrtve: 8.147 mrtvih, ranjenih ali ujetih 4.650 mrtvih ali ranjenih Bitka za Jičín je bila bitka avstrijsko-pruske vojne, ki je potekala 29. junija 1866 pri Jičínu med združeno avstrijsko-saško vojsko in prusko vojsko. Slednja je pod poveljstvom Helmutha von Moltkeja zmagala. Bitka za Trutnov je bila druga pomembnejša bitka avstrijsko-pruske vojne, ki je potekala 27. junija 1866 med vojskama Avstrijskega cesarstva in Prusije. Avstrijska vojska je zmagala, a za ceno velikih izgub. Lep pozdrav Tatjana
ljudmil
Heroji umiru tiho.
budabreztruda
Odgovor na komentar: ljudmil
Tatjana, zelo dobro, ma kaj dobro, supper! Kar solidna distanca do preteklosti. To mi je pa všeč. Ali pa sem morda spet premalo ž...... pojedu? Tole je edino kar sem si zapomnil : Ko se je zmračilo, je vzel rekelc in si ga ogrnil čez ramo. Tako pravi izročilo. lp, buda - ne uide mu noben detajl :o))
Prejšnji članek na to temo

Moja vnuka