Moja vnuka

Vajine oči so posnetek vesolja. Vajine besede pričarajo šumenje morskih valov. Vajina duša dvojčica je razročje, objem neba s pobeljene gore. Vajini dotiki igrač so zapustili znamenja veselja v hiši. Vajina ušesa so vežna vrata srca, ki slišijo molk ljubezni. Vajine želje so majhne barčice, zasidrane v pristanu mladostnega poželenja. Vajini uspehi plapolajo kot male zastavice zmagoslavja na oknih. Skrinjica vajinih skrivnosti je zaklenjena v sanje. Nihče ne more razbrati teh znamenj, ker še ne poznata njihovega pomena. Zrla sta v rdeče granatne cvetove in se nasitila s pravljično zgodbo o ljubezni, ki sta jo položila na majhen zeleni listič svojega telesa, ko je zabrstelo mlado drevo, na katerem zorijo najslajši sadeži. V jasnini jutra nam zapuščata biserne kaplje rose, čudežno razdeljena med nas. Najboljše v vaju se razvija s silo pomladi, ki odene travnik s cvetovi.