Sedala je v jasi in nastavila lončeno posodo. Tihotapila je polje maka v besede. Po trstju se je vozil njen spomin. Ranjen sončni žarek je zakrvavel. Kaplja krvi je padla na njeno roko in obrisala jo je ob belo obleko. Spominja se, da se je okrog hvalila, da je nekega poletnega dne postala ženska. Sčasoma je madež na krilu izgubil barvo. Oblekla se je v rožnato krilo. Spomin na belo krilo je zastavonošil in jo je obiskoval vsaki mesec. Odcveteli mak na belem krilu je pobelil sneg. Ostala je bela rjuha in stranica postelje, na katero se je usedel njen moški in razgrnil pisane trakove večera.
#Poezija
Postala je ženska
Skupnost Pozitivk
Komentarji
4Desiree, me veseli, da ti je pesem všeč. Vsekakor se te tematike loteva malo pesnikov. Ali ni čudovito, ko dekle začuti, da v njej odzoreva ženska. To obdobje je vsekakor vredno, da se ga spomnimo tudi v poeziji.
Lep pozdrav
Tatjana
Ko sem to brala, se mi je pravzaprav zdelo, da jo gledam, da vidim v slikah to njeno pot dekleta, ki postane ženska. Barvita se mi zdi ta pesem.
Lepota povedanega,napisanega je tisto kar se dotakne in to je to,resnično lepo...
Jože.koprivnikar
Jože, hvala za komentar in občutek dotika.
Lep pozdrav
Tatjana
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Njegovi pričevalci
