Mnogi smo izbrali razpoznaven slog pisanja, ki še najbolj spominja na stereotip nedeljskih pridig, kjer so v veliki meri prisotni razni zgledi, kako z močjo vere priti do globoke osebne sreče – edini predpogoj za to je brezpogojna nesebična ljubezen do sebe, bližnjega in vsega, kar nas obdaja in nenazadnje še do Njega, ki mu vse to pripada… Neskončne in oddaljene simbole skušamo prenesti v čisto vsakdanje življenje konkretnih dejansko živečih oseb. To so tudi svojevrstne interpretacije raznih literarnih predlog, tudi nadgradnje terapevtskega dnevniškega pisanja. Vsak po svoje predstavljamo, podoživljamo in nadaljujemo dinamično resnično zgodbo velikana ljubezni, ki je s svojo karizmo vršil dejanja človečnosti, mnogim je postal svetal zgled in tako posredno še danes spreminja svet. Zagotovo bi dobil Nobelovo nagrado za mir, če se le prenekaterim ne bi zdelo, da ga je potrebno razglasiti za osebo, ki je izgubila zdravo razsodnost. Nikakor še nismo blazni fanatiki, če si upamo na glas priznati, da take nepreračunljive ljubezni, kot jo je On čutil do vsakogar in vsega, ni bilo pred Njim in je za Njim ne bo… Danijela Premzl
#Poezija
Njegovi pričevalci

Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Prekmurje
