Polna luna...

Že sama pomisel na to, kje sem jaz in kje je luna, njena senčna stran, me spravlja v lebdenja stanje. Kako priti do nje, do njene sence, bivati v njej, se hladiti, je popolnoma utrgano… enako. Takrat, ko je noč in je luna polna, jo opazujem sanjajoč, kje sem in kje ona, zavedam se tega. Tako blizu in tako daleč sva si, na dotik, pa vendar je ta stik možen, zaspim in že sem v njeni senci, kar ni težko.