Lačni volkovi

Se je zgodil prepir v volčji staji potem, ko so mladega bikca na travniku zelenem zagledali. Lep bil, in masten, žarel je zdravje in se svetlikal kot kresnička. Bikec je tiho žvečil sočno travico in o volkovih se sploh ni zmenil. Le tu pa tam, le tam in tu na te zverine prijazno pogledal. Čeprav volkovom pamet ni bila tuja se lakoti upreti niso znali. In ne, da bi bikca skupaj napadli… Se je začel prepir o tem kdo bo le ga imel. Takole so se kregali volkovi se grizli, tepli in sestradani izdihali eden po enega. Ostal le eden, najmočnejši. A kaj, če je vso moč potrošil na bitko z drugimi in zdaj, ko je bil plen tako rekoč njegov, naenkrat volku zmanjkalo moči in padel je pred bikcem le en korak stran. A kaj je z bikcem? Travico še vedno žveči tam…