#Poezija

Poetom

Dušan1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

V ta svet, kot nit v prt vdet, izstopi sam, ki se počuti ujet. Zvezdica sijoča, v kozmičnem negibna, mirujoča. Polna sile, sle, kot nit življenja, ki v ta red te vpne. Le hipec traja biti, zato ne hiti: življenja čas je dar. Živi ga, naj ti bo mar!

Skupnost Pozitivk

Komentarji

1

Tatjana
Dušan, pričaral si nam blaženo pojoč svet, ko se nam v dušah nekaj lepega dogaja. Kot bi iz teme zrli v zvezdo in ji dali namig: "Nasmej se nam!" Takšno prevajanje pogledov neba v občutke trenutka nas navdaja z upanjem. En sam blisk sijaja tvoje pesemi pove, da nam bodo letos zvončki zgodaj cingljali svoje bele glavice in izpod zelenega mahu sanjali teloh navzgor in razsvetili tla pod grmovnicami. Vetrič čimprej me s čopičem pomladi pobožaj in odnesi moj pozdrav Dušanu. Zares lepo Dušan, hvala Tatjana
Prejšnji članek na to temo

Goli angeli