#Poezija

Paradiso

Doroteja Jazbec1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Na lepo zimsko noč, V ivju se ponosno je bleščala, Si iz žil izsrkal mi moč, Da v solzah sem zaspala. Sredi paradiža utonil je korak, Ko pod lučmi poljubljal si jo In dušo zastrl mi je mrak Ob misli, da zamenjal si me z njo. Presunil te je moj obraz, Kot praviš, na njem grozen je izraz Se zrisal, ko zagledala sem te In nekaj neznanega spreletelo te je. Imam ponos, ničesar nisem rekla, A tebe še isti dan je vest zapekla Zaradi strahu mojega prezira. Ne prezir, le silna bolečina odpira Mi vrata v dan, v noč jih zapira. Sva jagnje in volk, zločin in kazen. Tvoj košček v meni postal je prazen.

Skupnost Pozitivk

Komentarji

0

Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.

Prejšnji članek na to temo

Veter žanje ; Boštjanu Juvanc v slovo