Topot tisočerih zgodb, ki vedno znova prihajajo in odhajajo skupaj v isto smer, kjer se družijo, prepletajo pod modro-osivelimi drevesi napolnjenimi s težavami in veseljem, ter sanjajo, sanjajo iste sanje kot odmevi, ki živijo ta kratki trenutek, ozke poti.
#Poezija
Odmevi
Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Čas, ki ga več ni ...
