Potujejo njene misli skrivnostno skozi čas, odgrinja počasi in tiho se njen pravi obraz... V očeh so zapisi njenega pravega imena, kažejo globino, ki ni ne svetloba ne tema. Višje od tega kar lahko pretvoriš v besede, se skrivajo pomeni in dotiki njeni nemi...
#Poezija
Neslišni zapisi
Skupnost Pozitivk
Komentarji
7Nuška,
.... s konicami prstov dotakni se sna,
ki dremlje v tebi globoko,
v tišini prisluhni šepetu srca,
iz tebe najboljše plamti naj visoko.
Darinka
Platana, Mark, Ajda, Darinka:):):):)
Hvala za vse vaše misli, prijetno ste me pobožali z njimi. Morda nisem imela najbolj igrivega nasmeha danes, so pač takšni in drugačni dnevi...ampak vi ste mi ga zagotovo polepšali kot nekakšni angleski dotiki so. Res. Hvala. Lepo je, da mi je v življenju dano srečati takšne ljudi in trenutke, ki jih preživimo skupaj.
Z najlepšimi pozdravi in najlepšimi željami za vaše korake:)))
---
Z Ljubeznijo v očeh in vetrom v laseh:)
Nuška,
Vsak izmed nas pozna dni, ko je tako lepo, da se srce koplje v radostni harmoniji, a tudi dni, ki niso veselje in sreča, ko se temne sence razraščajo in se nas želijo polastit. A v vsakem slabem se skriva tudi kaj dobrega, morda novo spoznanje ali pa moč, da okrepimo razumevanje in toleranco, ter smo močnejši, kot smo bili kdajkoli.
Naj čimprej pobožajo sončni žarki tvoje ranjeno srce.
Darinka
Ej Darinka, lepo si tole napisala:):):)
Glej je že sonček in meni se vse smeji:). Prejšnjo noč sem se zatopila v razmišljanje in kadar se mi to zgodi, ponavadi bdim do jutranjih ur in sledi neprespan dan ko cela občutljiva in sama sebi v napoto vijugam skozi dan:) Uh naporno:)Nič hujšega ni bilo le spanje mi je manjkalo, vidiš. Hvala za tvojo pozornost, zelo lepo od tebe.
Prijetno in nasmejano nedeljsko popoldne ti želim:)
---
Z Ljubeznijo v očeh in vetrom v laseh:)
Potujejo njene misli
skrivnostno skozi čas,
odgrinja počasi in tiho
se njen pravi obraz...
No, tu si me spet našla, tako se počutim vsake toliko časa....pa se potem sprašujem (ali naj rečem sprašujeva?)
, kakšen je res moj pravi obraz....he,he..
V očeh so zapisi
njenega pravega imena,
kažejo globino,
ki ni ne svetloba ne tema.
Joj, pa ti me bereš...Nisem ne svetloba, ne tema, v mojih globinah je polno vsega....:)
Višje od tega kar lahko
pretvoriš v besede,
se skrivajo pomeni
in dotiki njeni nemi...
Ja, kdo bi lahko pretvoril v besede vse tisto, kar je v nas,kdo razumel, kaj vse to pomeni, kdo začutil vse te dotike...ki pa včasih ne ostanejo nemi, ampak se spremenijo v krike....:)
Nuška, spet "zelo lepo"....:)
Ptice enake barve skupaj letajo, zatorej se ne čudi, če se tolikokrat najdeš v Nuškini pesmi :)
Sicer je pa čarobnost pesmi ravno v tem, da se v drugih izriše slika, katero le uokvirijo in jo rasztavijo v svoji galeriji, medtem ko je resnični pomen poznan le avtorju, ter tistemu, kateremu je namenjena, kar pa se redko dogaja in se ravno zaradi tega ponudijo neštete možnosti interpretacije, tko, da, jasno, da se vidiš v pesmi, čemu neki ne?
Nuška, upam, da bodo tvoje pesmi nekega dne združene v knjigi, kajti pesnik tvojega formata se ne sme omejiti le na pesniške klube :)
Sem prepričan, da se tudi Tatjana, kot že uveljavljena pesnica, strinja s tem, kar sem povedal :)
Nuška, čestitke za nazaj in za naprej :)
Potujejo njene misli
skrivnostno skozi čas,
odgrinja počasi in tiho
se njen pravi obraz...
kot se odkriva tvoj obraz, toplina in varnost v tvoji blizini, kot se odkriva tvoj dotik in veckrat napisem, da se nekdo obuje v zametne copatke in stopa , potiho..nezno in pih pih...v nase misli in to si ti...
lp,ajda
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Iskanja
