Kurja polt me oblije, ko mi kdo opisuje naravne katastrofe in vseh vrst zločine. Sprašujem se, kako se le more sorazmerno uravnovešen človek v nekem trenutku usodno ponižati na raven podivjane krvoločne zveri. Kakor obsojam vsa namerno povzročena dejanja, ki so v nasprotju z idealom človečanstva, tako obsojam tudi vsakršno, tudi samo nakazano nasilje, čeprav je nenapisano pravilo, ki velja predvsem za filmsko industrijo, da je dogajanje zagotovo stokrat bolj zanimivo, če je po možnosti vsaj kak pretep, če ne že trupla, z zmerljivkami obarvan dialog in kakšna nespodobna gesta… Danijela Premzl
#Poezija
Ena o (ne)nasilju

Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Tiho bodi, srce
