Tiho bodi, srce

Oh Doroteja Žalostno prelepa je pesem tvojega srca, Dotaknila se me je zelo... Lahko te le pohvalim kot pesnico, ne morem pa ti zaceliti srca... Pozdravček, Weirdness --- You don't know me, you don't know me at all...

Srce je pač cigan, a vendarle ne vsako! Če dragi šel je stran in ti solz točiš mlako, je prav morda tako - pač ni bil pravi zate! Počakaj - vse še bo, dočakaš čase zlate! Ljuba Žerovc

Živjo Weirdness, kot sem napisala že "budabreztruda", dejstvo da se pesem dotakne ljudi je najlepše priznanje za poetične ustvarjalce. Srce se je zacelilo. :) Ampak življenje je pač nenehen tobogan vzponov in padcev, vedno nekje nastanejo nove rane in se tudi pozdravijo. Saj tudi mavrice ni brez kombinacije dežja in sonca. In kar te ne ubije, te okrepi. Hvala za izražen komentar. Lepo se imej, Doroteja

Zato si jokala, ker je bila pesem prežeta z vso žalostjo, kar je je premoglo moje srce, ko sem jo pisala. Ampak ključna je zadnja kitica - ne glede na to, kako težko nam je v življenju, je namreč najpomembneje da se znamo pobrati s tal in znova zaživeti v vsej polnosti. To je resničen dosežek. Meni je po dolgem času uspelo. Res pa je, da v srcu za vedno ostane brazgotina, kljub temu da se nekega dne rana povsem zaceli. Lepo je slišati, da se te je moja pesem dotaknila- je eno najlepših priznanj kar jih lahko pesniška dušica dobi. Hvala za namenjene vrstice in lepo se imej, Doroteja