Vidim te, pa ne vem... Si to ti ? Slišim glas... Je tvoj ? Berem tvoje sporočilo, Si ga napisala ti ? So to tvoje misli, želje ? Včasih mislim da nekdo laže.. da si nekdo drug... ti, računalnik ! Pa saj je vseeno... Važno, da si z menoj, Toda ne morem te objeti, Začutiti tvojega diha, utripa srca, tvojih ustnic.. objema, ko bi se zlila v eno, v reko, ki ima svoj tok...
#Poezija
PC
Skupnost Pozitivk
Komentarji
2Pri računalniku se mora pa človek malo paziti, da še sam ne postane povsem virtualen. Lepo je, ker lahko vzpostavimo stik drug z drugim, a nekoga (s)poznati v živo je vseeno nekaj drugega. Mislim, da ni dobro ostati samo v virtualnosti. Oboje mora biti.
Tako kot si je našel računalnik svoj kot v naših domovih, tako postajajo osebne in prijatelske zveze s pomočjo interneta nekaj vsakdanjega.Osebni stiki, besede, prijateljevanja so zamenjale klepetetalnice itd.
V času, ko si zatrjujemo, da ga nimamo, si ga vzamemo za sedenje za PCjem...
Sicer pa v Ameriki ugotavljajo da se preko internetnih povezav, znanstev, poroči vse več ljudi...
jože.k
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Odhaja
