Kakor list sem v vetru, ki ne ve kam ga bo odneslo, želim, da v Višave bi me poneslo in po Vesolju razneslo. Pa prikovan sem na ta Svet, ki prelep je na pogled, a človek vanj posadil je smet, da popestril bi ta Svet. Različnost je posadil, se sadik je svojih veselil, sedaj bi rad jih presadil in novo sorto bi vzgojil. Človek je mogočno bitje, ki razveseli ga vsako odkritje, bo novo seme posadil in cvet ljubezni bo vzgojil. Ana Nuša
#Poezija
Kakor list v vetru

Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Zakon morale
