#Poezija

Izgubljeni put

dunja1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Izgubljena sama stojim svud pepeo oko mene,drtim od studeni, tražim nekog. Vidiš li me? Tražim tebe. Iz daljine čujem glas iznemoglo ko da zove, kud da krenem? Kad sve je isto, sam pepeo oko mene. Dragi Bože, put pokaži, kuda sada krenut moram, kako doći do tog glasa,kako izać iz pepela?

Skupnost Pozitivk

Komentarji

2

dunja
Hierhod, lepo mi pozdravljen, Prvo ti se ljepo zahvaljujem na tvom kom. i moram priznati da imaš pravo, na neki način. Ova pjesmica je napisana prije 17g. kada sam doživjela jedan veliki gubitak u mojoj družini, i vjeruješ ili ne,da sam se tada stvarno morala potruditi, da se vratim nazad na pravi put. I eto, tako je i nastala ta moja pjesmica. Ali kako kaže naš narod: "Vrijeme lječi rane" Lp. lep in prijeten nedeljni večer ti želim, Dunja
hierhod
Draga Dunja! Zelo pretresljiva pesem. V nekaj stavkih si povedala, kako zelo trpiš. Postavljaš si veliko egzistencialno vprašanje. Ta pesem je kot molitev, kot psalm, ki kliče po pomoči iz onostranstva. Želim ti mirno in lepo nedeljo! hierhod
Prejšnji članek na to temo

Nekje