#Poezija

Spovedal bi dušo svojo...

kanika591 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Gospod, spovedal bi dušo svojo za vse, kar sem storil, bi rad pokoro, nočem več nočne more…strahov, od tebe, Vsemogočni, želim blagoslov; za vse mi je žal, kar sem storil in kar nisem, rad bi se odkupil, na vprašanja ti bom odgovoril, tudi na tista bom iz rane mladosti; res mi je žal, da sem preganjal ptičke, da sem pred tvojim hramom žogo igral, s fračo streljal vate na križu, da sem klel, da sem že takrat osvajal dekleta…p….; obljubim, da se bom popravil, s tvojo pomočjo…asistenco bom postal drugi jaz, ki je v meni in bo ostal, le servis potrebuje, pomoč tvojo..svojo; hvala ti, da si me sprejel v celoti, v enem kosu, saj zadnje čase hodim okoli brez glave…. strtim srcem, ječim za dva, težko se upiram samoti.

Skupnost Pozitivk

Komentarji

2

kanika59
Reci mi Barbi, da sem kriv za vse, saj vem, da nisem popoln, da ne razumem te.. vseh odklonov nekega časa in da o njih nimam besed..odgovorov; Mej se lepo !!! lp, fp-Kanika
kanika59
Odgovor na komentar: kanika59
z njo je del mene odšel tja v deželo sanjsko, še bolj megleno..deževno, bolj globoko, bolj nerazumevajočo..mačehovsko; skozi okno zrem tja čez polja, v meglo…dež…jesen, sam in nem, skozi kapljic zaveso pogled prodira, kam, morda k njej, pa saj več ne vem. lp, fp
Prejšnji članek na to temo

V ogledalu vidim...