#Poezija

Enigma

Tatjana1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Spim in bedim. Oboje hkrati. Na mejniku dveh skrajnosti. Na ugretem prostoru. S svojim težiščem. Sem. Instanca telesa. Obris notranjosti. Duhovno oko. Živčni končič s pratelesom. Jezik prihodnosti. Analogija. Dvojno gibanje. Armatura duha. Njen soobstoj. Modulirana bližina duše. Skladatelj njenih zvokov. Diham. Delujem. Uresničujem. Skozi neskončni krog. Razgrajujem telo. Ga zlagam v dušo. Nezavedno. Ekspanzivno. Oživljam svet. Po meri giba. Zatiskujem se v telo. Sem naličje tisočerih enigem. Hrepenenje. Molk. Tišina. Glas. Gib. Vstop in izstop. Iz sebe. Psihično utelešenje cilja. Približek v vzvišeni goloti dotika. Torzo kozmičnega drevesa. Resnica biti. Odznotraj. Zgane se luč. Nastopi rojevanje. Duhovno – čutno. Suvereno. Lahkotno valujoče čez morje. Poželjivo z namenom. Z zavestjo. S spolnitvijo. Cvetenje in zorenje. Izžarevanje sadeža. Gib, ki se pusti dotakniti srca. Maska enigme. Mistična. Stanje zavesti. Sončna luč. Pot skozi steno preizkušnje. Klic piščali človekovemu duhu. Zlate zavese zastirajo noč. Berem luč. Iščem se v sebi. Izstopam iz sebe.

Skupnost Pozitivk

Komentarji

1

Tatjana
Pozdravljena Vojko in Gordana, čeprav z zamudo, se prisrčno zahvaljujem Vojku za povabilo na predstavitev pesniške zbirke ENIGMA MASKE, v Goriški knjižnici Franceta Bevka dne 10. januarja 2008, ki se je žal nisem mogla udeležiti zaradi viroze. Temu dogodku pravzaprav Vojku osebno sem tedaj posvetila pesem z delom imena navedene pesniške zbirke ENIGMA Spim in bedim. Oboje hkrati. Na mejniku dveh skrajnosti. Na ugretem prostoru. S svojim težiščem. Sem. Instanca telesa. Obris notranjosti. Duhovno oko. Živčni končič s pratelesom. Jezik prihodnosti. Analogija. Dvojno gibanje. Armatura duha. Njen soobstoj. Modulirana bližina duše. Skladatelj njenih zvokov. Diham. Delujem. Uresničujem. Skozi neskončni krog. Razgrajujem telo. Ga zlagam v dušo. Nezavedno. Ekspanzivno. Oživljam svet. Po meri giba. Zatiskujem se v telo. Sem naličje tisočerih enigem. Hrepenenje. Molk. Tišina. Glas. Gib. Vstop in izstop. Iz sebe. Psihično utelešenje cilja. Približek v vzvišeni goloti dotika. Torzo kozmičnega drevesa. Resnica biti. Odznotraj. Zgane se luč. Nastopi rojevanje. Duhovno – čutno. Suvereno. Lahkotno valujoče čez morje. Poželjivo z namenom. Z zavestjo. S spolnitvijo. Cvetenje in zorenje. Izžarevanje sadeža. Gib, ki se pusti dotakniti srca. Maska enigme. Mistična. Stanje zavesti. Sončna luč. Pot skozi steno preizkušnje. Klic piščali človekovemu duhu. Zlate zavese zastirajo noč. Berem luč. Iščem se v sebi. Izstopam iz sebe. Vojko in Gordana prisrčno pozdravljena z veliko dobrimi željami: Bog vama daj zdravja in veliko medsebojne ljubezni, Vojku ustvarjalnega navdiha in veliko osebne sreče obema. Prispevek, ki je objavljen na Sončevih pozitivkah, je objavljen tudi na moji spletni strani www.tatjana-malec.si Meni: Proza - o pesnikih Tatjana, vnukinja o Marjute Grosarjeve iz Solkana
Prejšnji članek na to temo

Rožnati prstan