Vse, karkoli storimo v življenju, ima izhodišče v trenutku, ta pa je vzet iz niza trenutkov, kateri se razvejajo naokrog, kakor korenine, še ne povsem in v celoti zraslega drevesa... In v dogajanju raste to drevo, visoko, višje od pričakovanj, ali pa ostane malo drevesce, pa vendar postane nekaj kot posledica nekega izhodiščnega vzroka... Kot vejevje novo zraslega drevesa se razvija delovanje tega gibanja v smeri, ki se nepredvideno usmerjajo, kot nekaj, izven našega zavestnega vpliva... In vejevje se bogati z novimi in novimi sveže rojenimi temi ali onimi listi... Mi, mi pa smo opazovalci, svojih, vzročno posledičnih samodelujočih izvenzavestnih, vzporednih dejanj... Ko vendar udejanjenje naših misli in hotenj postane mogočno, bogato drevo, takrat odpremo dlani in vnjih shranimo sad, ki je zrasel z našega drevesa...če je...
#Poezija
Vprašaj drevesa

Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Odločanja
