Iz oblakov temnih dežne kaplje prihrumijo, skupaj z vetrom zašumijo, zemljo žejno napojijo. V črni noči valovijo v mokro se zaveso spletajo, z meglo se do tal spustijo in na tleh, luže nam pustijo. Blisk in grom sopotnika sta tvoja eden pot ti osvetljuje, drugi z bobni te pospremi. Kristalčki dežni ste v verigo speti, včasih vodo, drugič led, vsako zimo pa bel sneg z neba prinesete nam spet. Ogenj in žejo nam gasite, iz mlake se v jezero spremenite, iz potokov reke naredite in v morju se izgubite. Ana Nuša
#Poezija
Dežne kaplje

Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Sama v vesolju
