Danes k meni je prišla

Prav potihem in nevidno, danes k meni je prišla, s sončnim jutrom priletela, v moje je srce prinesla, s čarobno paličico jih natresla, čarov radosti, veselja. Jutranja je zarja še vsa zaspana in dremava v lepoti svoji se kopala, rdeče je lase česala, v modro in rumeno se tančico je ovila. Takoj po zajtrku novo si obleko je skrojila, se v sinjo je modrino spremenila in še sonce iz tople postelje zvabila. Še pred kosilom jo je sonce zasnubilo, v svoje zlate žarke jo ovilo, s toploto svojo jo pogrelo in za ljubico jo naredilo. Sončni žarki in modrina sinja, pod okrilje svoje še ljubezen sta zvabila, tudi meni sta jo podarila. Ana Nuša